Še na Bohor

Potem ko se je Lisca izkazala za čisti uspeh, smo naslednji teden šli še na Bohor. Seveda po klasični poti iz Jablanc, ki je kratka in nezahtevna, da za prvič ne bi bilo preveč.

Zasedba je bila tokrat malo drugačna kot zadnjič. Dva otroka, dva fotra in dve mamici. Kot ponavadi je bilo punci treba skoraj nazaj držat, da ne bi ušli predaleč naprej. Samo, da je družba in malo konkurence, pa že kar tekmujejo, kdo bo vodil skupino. Pa še vedno deluje igra, kdo bo prvi zagledal naslednjo markacijo.

Vreme je kazalo bolj švoh, vrh je bil celo čisto v megli (na splošno se mi zdi, da je na Bohorju večkrat megla kot ne, in to ne glede na to, kaj je v dolini), ampak kasneje se je celo skoraj čisto zjasnilo in smo imeli kar lep dan.

V koči je zgleda ne dolgo nov najemnik. Malo je prenovil notranjost in kuha odlična planinska kosila. Mi smo jedli fantastičen golaž (merjaščev z njoki in goveji s polento), na meniju je pa še par jedi, ki jih bo treba še probat. Če gre soditi po golažu, potem priporočam.

Na izhodišče smo se vrnili mimo Petrove skale do bolnice in po grabnu dol do Jablanc. Ta pot je bila malo bolj blatna in nekateri člani odprave so se malo pritoževali, drugače je bilo pa fajn in lahko rečem, da je izlet uspel. Gremo v kratkem še in sigurno se še kdo pridruži. Pa še kako drugo pot bomo preizkusili. Neverjetno, pred parimi leti sem se še izgubljal po Bohorju, zdaj sem pa že skoraj vodič. 😀

Advertisements

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s