Bohorski slapovi – zimska edicija

Plan je bil prelaziti tri doline s slapovi, potegnit mimo bolnice na vrh in se na povratku ustavit še v koči. Bil bi kar konkreten pohod, kakih petnajst kilometrov gori doli naokoli v skoraj zimskih razmerah.NEX6_0002_8661Ampak ga ni bilo junaka, ki bi se javil za podvig. Enega žena ni pustila, drugega žena ni pustila, tretjega žena ni pustila, četrti pa bi sicer šel, ampak… ga žena ni pustila. Pusiji.NEX6_0002_8635Pa sem šel sam kot ponavadi. Plan sem moral že v štartu prepolovit in izločit vrh in kočo, ker sem bil brez motoriziranega prevoza in sem do izhodišča (in potem nazaj domov) bicikliral. Na srečo zjutraj ni bilo kaj dosti hladneje kot kakih minus osem, pa itak je samo kakih 20km v eno smer, tako da je kar šlo. Ampak kaki dve uri in nekaj energije človek tako vseeno izgubi.NEX6_0002_8712Večji problem za moje načrte je, da če sem sam, se na vsakih pet minut ustavim pri vsakem brezveznem kamnu in potem deset minut telovadim okoli njega s fotoaparatom. In gresta k hudiču še dve uri. Na koncu mi je v času, ki bi sicer zadostoval za originalni plan, uspelo oblaziti samo slapove in se v ravni črti vrniti na izhodišče.NEX6_0002_8665Bohorski slapovi imajo vsi po vrsti huda praslovanska imena. Prvi je Bojanca, leži na Stranjskem potoku in sicer ni največji, je pa po mojem najlepši. In dostop do njega je najbolj zanimiv, v zimskih razmerah mestoma celo malo adrenalinski.NEX6_0002_8688Pekel je takoj čez hrib na Blanščici in je najvišji in največji, ni pa v celoti gledano tako impresiven v primerjavi z Bojanco. Pa do njega človek pride skoraj v natikačih. Je pa nad njim ena zanimiva velikanska skala. Reče se ji Igla (zgleda zelo špičasto), ne vem pa, če se da gor zlest ali ne.NEX6_0002_8720Od Pekla do Ubijavnika je potem malo več hoje. Vmes se odcepi pot do Ajdnih peči, ampak še zdaj ne vem točno, kje. Mogoče na tem mestu, kjer sem naredil fotko. V vsakem primeru bo treba pogledat kdaj, ko bo več časa.NEX6_0002_8738Ubijavnik je na Dobrovškem potoku, ki sicer nima ne vem koliko vode in je zato najmanjši od bohorskih slapov. Je pa precej divji. Pod njim so raztreščene skale in hlodi kot v apokalipsi. Pa vsakič ko sem tam, je pot drugačna in skale drugače razmetane in zadnje čase je že kar umetnost, da se prebiješ do njega. Kot da bi tam živel kak velikan, ki vsako noč malo za zabavo prestavlja kamenje sem in tja.NEX6_0002_8750Včasih je bilo pri slapu ledeno plezališče. Ne vem, če ga še uporabljajo ali ne. Mrzlo je bilo v zadnjih dneh dovolj, ampak stena je bila vseeno samo napol pripravljena. Mogoče ni bilo dovolj vode?NEX6_0002_8748Bojavnik je na Dovškem potoku v sosednji dolini in je malo bolj od rok. Tudi tokrat ga nisem videl in ga verjetno še nekaj časa ne bom. NEX6_0002_8768Je bil pa sendvič dober.

Advertisements

2 thoughts on “Bohorski slapovi – zimska edicija

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s