Smrt nekega pujsa

Letos smo imeli prvič koline. Miško je storil žalosten konec pod nožem lokalnega mesarja in končal v loncih, želodcih in zamrzovalnih skrinjah vseh prisotnih. Začuda celotna izkušnja za majhne otroke, ki se izmuznejo iz hiše, ker bi radi gledali, ni ne vem kako travmatična in vse skupaj sprejmejo tako, kot je. Del življenja pač. Nekaj solz je bilo šele na koncu, ko je Silvo fental še zajca, ubogega reveža, nič krivega.

Opomba za sebe: Pofotkal sem na klasiko, srednji format, črnobel film, da bi izpadlo bolj avtentično. Mislim, da je šlo nekaj narobe, ker fotke niso najbolj uspele. Prvič sem slikal na Kodak Tmax 400 (TMY), ki se po mojem ne ujame ravno dobro z Rodinal (Adonal) razvijalcem. Poleg tega ni bilo ravno veliko svetlobe, zato je večina fotk pri odprti blendi (f/2.8) in pri času, ki je na robu stresenosti (1/60s do 1/125s), pa še parkrat sem malo falil fokus. Fotke so prišle veliko bolj mehke in zrnate in z manj detajli, kot bi pričakoval in kot jih dobim recimo s filmom Fuji Neopan Acros 100 in enaki tehniki razvijanja. Ampak če nič drugega, nekako starinsko pa vendarle delujejo.

Advertisements

2 thoughts on “Smrt nekega pujsa

  1. Zajc je bil za v ajmoht al kaj jaz vem, za kam. Pač je bil tam in se mu je iztekla ura. Klobas nismo delali. Ja, zgleda tudi take koline obstajajo, ko ne delajo klobas.

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s