Dva od štirih

Toliko bohorskih slapov sem uspel videti, preden se je na polno ulil dež in me pregnal domov. Pa saj več jih tako ali tako ne bi, ker sem po poti veliko mnogo časa izgubljal s fotografiranjem vsega živega in neživega, tako da se je to, kar bi moralo biti dve uri hoda, razvleklo na skoraj cel šiht. No, mogoče bi še tretjega, zadnjega pa sigurno ne več. Očitno mi še nekaj časa ne bo dano videti ga v živo.

Pri teh dveh (poimensko Bojanca in Pekel) sem že bil pred mnogimi leti, ko smo še znali s kako družbo udarit kak pohod po hribih, ampak tokrat sem ju napadel z druge smeri, vmes prehodil še nekaj nepotrebnih kilometrov (pot ni označena skorajda sploh nič; resno, nobene markacije, samo dve ali tri table, ostalo moraš vedeti na pamet ali imeti s sabo lokalca ali pa pač zadeti na srečo), na koncu pa preplezal (tudi skoraj brez potrebe) še en kolenogrizen breg. Pa tokrat je bilo mokro, blatno in mokro. Mislim, še bolj kot takrat.

Fotke bi morale po vseh pravilih uspeti svetovne, ampak mi očitno take zadeve ne ležijo, tako da so bolj kot ne brezvezne, čeprav sem se matral in s sabo tovoril vso možno opremo (stativ in filtre). Vseeno, evo jih tu spodaj vse po vrsti, preden grejo v pozabo.

Advertisements

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s