Mačk

Angina je po moje od vseh običajnih in manj resnih bolezni ena najbolj groznih. En moment si še čisto v redu, sploh ne veš, kaj bi te v življenju lahko hudega doletelo, čez dve uri si pa že na hrbtu, da še migati ne moreš in samo gagaš. Še toliko huje je, če zgodi na soboto in ti dohtar dela šele v ponedeljek popoldne, ker se potem praktično dva cela dneva cvreš in zvijaš kot črv pri devetintrideset do štirideset stopinjah. Poleg tega ne moreš niti jest niti pit, v grlu imaš eno veliko gnojno kepo.

Hvalabogu je zdaj že torek, se pravi da sem že požrl prvih nekaj tistih nagravžnih tablet, ki jih dobiš v takih primerih, in ki po obliki in velikosti spominjajo na torpeda, kar naredi ogromno razliko. Zdaj lahko grem vsaj kolikor toliko normalno do sekreta in nazaj in kar je še takih stvari. Ampak boli me pa še vedno na vseh koncih.

Se je pa vsaj ena lepa stvar zgodila. Stric poštar je prišel na obisk, in to s paketkom z mojim imenom. Celo iz Anglije ga je prinesel, mislim, da mu tako daleč do zdaj še nikoli ni bilo treba hodit. Notri pa seveda, tako je, še nekaj za mojo “zbirko” brezvredne železnine. Minolta piše gor in še ene številke, 100mm in 1:2.5. Kar v redu bo.

No, in ker sem tako hudo grozno bolan, lahko testiram samo na hišnem mačku.

Bo že boljš. Enkrat.

Advertisements

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s