Televrin

Počitnice v Nerezinah niso prave brez naskoka na Televrin, navišji hrib na jadranskih otokih. Vsaj na severnem delu, mogoče je kje daleč na jugu še kak večji. V glavnem gor sem šel tudi tokrat, in to po isti poti kot predlani. Iz kampa po makadamski cesti, potem proti planinskemu domu in po grebenu čez vrh do Sv. Mikula, po drugi strani dol do Nerezin in ob morju nazaj.

Fotke:

NEX6_0001_6486
Markacije so na Lošinju malo čudne. Dobesedno na vsakih 20m je ena, če je to potrebno ali ne. Na kakem križišču, kjer bi pričakoval kako puščico ali celo tablo, pa nič. Ampak ni panike, da ne bi našel poti.
NEX6_0001_6489
Tale je skoraj šel z mano. V bistvu jih je bilo mali milijon. Cela vojska.
NEX6_0001_6503
Prvi del poti je po cesti, nato gre med kamnitimi zidovi.
NEX6_0001_6512
Še dobro, da nisem šel tako zgodaj kot zadnjič (sredi noči), drugače bi lahko še notri padel.
NEX6_0001_6519
Veliki Tržič oziroma kar je od njega ostalo. Še zdaj ne vem, za kaj točno gre. Google nič ne ve. Je pa tam na tistem pobočju en zaselek štirih ali petih precej velikih hiš, vse v razvalinah.
NEX6_0001_6526
Napol podrta bajta.
NEX6_0001_6535
Sosednja hiša. Ta je edina, ki ima še streho.
NEX6_0001_6542
Podrtija.
NEX6_0001_6543
Dva Tržiča sta, Mali in Veliki. Nimam pojma, od kdaj sta zapuščena. In kdo je tam živel.
NEX6_0001_6550
Pajek. Ogromen. Gromozanski. Nekje približno za en moj palec od glave do riti. In bilo jih je na tisoče in tisoče, pravzaprav na milijone. Mreže so spletli večinoma visoko v zraku med drevesi. Največje so bile od enega konca do drugega blizu deset metrov, nobena pa ni bila v premeru manjša kot kaka dva metra! Česa takega še nisem videl. Kot bi se znašel sredi kake sci-fi zgodbe na planetu, ki so ga preplavili ogromni pajki ali kaj takega. Cela invazija je bila. Po poti sem celo srečal planinko, ki se je že kmalu po štartu zaradi pajkov premislila in obrnila nazaj domov. Ni prenesla.
NEX6_0001_6558
Če ne bi bilo pajkov, bi bila pot lepa.
NEX6_0001_6580
Celo severno pobočje je poraščeno z žajbljem. Diši kot v hiši kake stare mamke.
NEX6_0001_6584
Tale kolega je pa delal cicicicicicici in kar ni hotel nehat.
NEX6_0001_6613
Na grebenu nad planinskim domom se začnejo lepi razgledi.
NEX6_0001_6630
Markacije so do vrha redno na vsakih 20-30m ena.
NEX6_0001_6635
Tukaj je edini malo bolj “zahteven” del, ko je treba splezat čez tole skalo. Drugače je pa pot kar znosna, po večjih ali manjših skalah in kamnih.
NEX6_0001_6636
Pogled na Osor. Na drugi strani je Cres, na tej pa Lošinj.
NEX6_0001_6638
Vrh je precej brezvezen, nobenega pravega razgleda razen proti odprtemu morju. Ampak najvišja točka je pač najvišja točka.
NEX6_0001_6658
Pot po grebenu je spet lepa. Bi bila lepa, če ne bi bilo nagravžnih ogromnih pajkov.
NEX6_0001_6665
Oddajnik pod vrhom.
NEX6_0001_6666
Na druga strani otoka ni nič.
NEX6_0001_6668
Naprej se pot malo spusti, potem pa spet gor proti Sv. Mikulu.
NEX6_0001_6673
In tole je razgled od tam. Fenomenalno.
NEX6_0001_6678
Še druga perspektiva.
NEX6_0001_6683
Metuljček.
NEX6_0001_6684
Cerkvica/kapelica. Notri je knjigica in zvonček.
NEX6_0001_6692
Pogled od znotraj. Ljudi je bilo presenetljivo kar precej. In še bolj presenetljivo veliko je bilo neslovencev. Italijani, Nizozemci, Nemci itd. No, Slovenci so bili pa vseeno še vedno v večini.
NEX6_0001_6702
Za plačat.
NEX6_0001_6708
Zmajev mladiček.
NEX6_0001_6714
Vodna luknja. Kdo bi si mislil, da na Lošinju sredi julija lahko najdeš kotanjo z vodo.
NEX6_0001_6717 - NEX6_0001_6726
Panorama Nerezin. Od tu dalje nisem več fotkal, ker se mi je že malo mudilo. Sem pa dol spet prišel sredi Nerezin, očitno kake druge poti do kampa ni. Ob morju nekaj praskajo skupaj promenado, ampak še niso gotovi.

Naslednjič grem tudi. Ampak bom imel s sabo palico za mlatenje po pajkih.

Advertisements

5 thoughts on “Televrin

  1. nimam neki strahu pred pajki, ampak teli ogromni bi pa tud mene odvrnal od nadaljne poti..
    a je taka invazija pajkov sploh normalna?

  2. @jebobebo: Ja, sem imel nekje v daleč v spominu, da sem že pri tebi bral o teh hribih. 😉

    @frutina: Mislim, da je letos izjemoma taka invazija. Predlani na isti lokaciji nisem nobenega videl, vsaj spomnim se ne.

  3. Ma čez cesto v Punta Križe kampu so vedno in zmeraj pajki.Od majhnih do ogromnih. Najbolj učinkovit pripomoček je plavutka.
    Je pa tudi okrog Punta Križe en kup zapuščenih bajt in zaraščenih področij. Pomoje je bilo kar živo včasih v tem delu, sedaj se pa ne ljubi nobenemu več.

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s