Nerezine, 2014

Tako fajn kot letos, se po moje na morju še nismo imeli nikoli. Pa nismo delali nič, a ma čisto nič. Dopust, počitnice v pravem pomenu besede. Deset dni nismo šli skoraj nikamor, delali nič. Samo dvakrat dnevno premik na relaciji apartma – plaža in nazaj (cca 50m), vmes pa poležavanje in namakanje v morju, vmes pa kosilo. To je to, konkretno, resno počivanje.

Prvič smo šli nekam, kjer smo že bili. Sicer drug apartma, ampak ista lokacija. Lopari, Nerezine, Lošinj. Plaža je idealna (za otroke) in v bližini ni nič za počet. Samo relaksacija.

Analognih fotk še nimam (vsi filmi so razviti, skeniral nisem pa še nobenega, vprašanje, kdaj jih bom), digitalne mi je pa le uspelo spravit skupaj:

NEX6_0001_6140
Štart zgodaj zjutraj, do morja sta samo dve uri avtoceste (in potem še par ur do končnega cilja). Gužva ni bila pretirana.
NEX6_0001_6147
Smo že na trajektu. Imeli smo srečo, čakali smo ga mogoče deset minut, ne več.
NEX6_0001_6159
Se že peljemo proti Cresu.
NEX6_0001_6209
In smo že na plaži!
NEX6_0001_6266
Voda ni bila prehladna, mogoče kakih 24 stopinj.
NEX6_0001_6281
Drugi dan zjutraj je bilo vreme takšno. Veliko oblakov in nič sonca.
NEX6_0001_6288
Zarja je rekla, da je voda mrzla, ampak v resnici se ni čisto nič ohladila.
NEX6_0001_6309
Še kar oblačno.
NEX6_0001_6316
In nekaj valov.
NEX6_0001_6342
Popoldne smo se pa že spet kopali.
NEX6_0001_6351
In pihali mehurčke.
NEX6_0001_6366
In delali potičke.
NEX6_0001_6378
Proti večeru se je že čisto zjasnilo.
NEX6_0001_6415
Tretji dan se je začel enako kot drugi, samo da je bilo več vetra.
NEX6_0001_6427
In večji valovi.
NEX6_0001_6441
In jopico smo morali imet oblečeno.
NEX6_0001_6453
Televrin je imel kapo.
NEX6_0001_6458
In potem namesto, da bi se zjasnilo kot prejšnji dan, se je na polno uscalo. Pa smo bili pač notri.
NEX6_0001_6460
Zvečer se ne spomnim, če smo se kaj kopali ali ne. Fotke imam samo s sprehoda po plaži.
NEX6_0001_6754
Četrti dan je bilo že spet sončno in vroče, samo večji del dneva je pihalo. Fotkal pa nisem nič, tale je že od petega dne, ko je bilo še bolj vroče in sončno.
NEX6_0001_6764
Zarja je nagajala.
NEX6_0001_6773
Hvalabogu za sosedovo Saro, da se je imela Zarja s kom igrat.
NEX6_0001_6775
Špric.
NEX6_0001_6829
Zvečer na pomolu.
NEX6_0001_6850
Zvečer smo lovili ribe na pomolu. No, sosedov mulc jih je, mi smo pa gledali. To, pa bunkice.
NEX6_0001_6854
Na terasi smo za družbo imeli lastovke.
NEX6_0001_6904
Šesti dan se je Zarja končno opogumila in dejansko začela plavat. Prejšnje dni je samo malo čofotala po najplitvejšem delu plaže, potem pa je kar sama od sebe zaplavala. In bi šla že kar do boj in nazaj. 😮
NEX6_0001_6927
Žabica z rokavčki.
NEX6_0001_6935
Atrakcija dneva je bil tale rak, ki ga je nekdo privlekel na pomol. Neživ.
NEX6_0001_6945
Teh malih se je pa Zarja bala kot hudič križa. Prav smešno je bilo.
NEX6_0001_7031
Sedmi dan spet nisem nič fotkal, razen zvečer, ko je Zarja nabirala polže. Prazne seveda, polne je metala nazaj. Če je bil slučajno notri rakec, pa bohpomagaj.
NEX6_0001_7099
Osmi dan sem se sredi noči spravil fotkat Rimsko cesto. Za prvič je kar solidno ratalo, za kaj boljšega bo pa treba malo bolj naštudirat. Najti pravo lokacijo, ki bo dovolj temna, pa lune ne sme bit.
NEX6_0001_7107
Vsako leto rečem, da moram domov prinest še kako fotko galeba, pa na koncu nikoli ni nič iz tega. Letos sem ga vsaj od daleč dobil, če nič drugega.
NEX6_0001_7115
Zvečer je aparat v roke prijela še Zarja. Vse bi ona poslikala. Vse!
NEX6_0001_7120
Druge njene fotokreacije vključujejo: bobi palčke, vrečko od smokijev, otroke, ki se igrajo v morju, teto s kužijem, voziček z dojenčkom, roke, noge, itd.
NEX6_0001_7132
Deveti dan sem sonce pričakal na skalah desno od plaže.
NEX6_0001_7148-7149
Še malo, pa se bo pokazalo.
NEX6_0001_7150-7151
Pogled s skal proti Nerezinam.
NEX6_0001_7160
Skale brez Nerezin.
NEX6_0001_7238
Morska pošast. Ne vem, če je slučajno nevaren ali ne, ampak bil je ogromen. Velikanski!
NEX6_0001_7254
Deseti dan se je vreme spet sfižilo, pa smo šli v Osor gledat ladje.
NEX6_0001_7261
Pri sidru vsakič naredimo eno fotko. Predlanska: tukaj
NEX6_0001_7271
Most se je odprl, ampak so bile samo kake štiri jadrnice. Dež pač.
NEX6_0001_7273
Pa en čoln.
NEX6_0001_7282
Potem smo šli še na sladoled in sprehod po Osorju.
NEX6_0001_7290
Ko smo prišli okrog, se je pa že zjasnilo.
NEX6_0001_7309
Zadnji dan smo se planirali še kopat, ampak nam ni bilo dano. Vreme se je dokončno odločilo, da bo deževno.
NEX6_0001_7319
To drevo tudi fotkam vedno, ko smo v Nerezinah na morju.
NEX6_0001_7324
S kopanjem očitno ni bilo nič, tako da smo kar šli.
NEX6_0001_7334
Na trajekt smo prišli direkt, brez čakanja. Prvič v življenju! Kmalu za nami so zaprli rampo. 😮
NEX6_0001_7356
Še zadnji sladoled. Zarja je v povprečju pojedla kaka dva na dan. Ali pa vsaj blizu tega.
NEX6_0001_7370
Na Krku je na tem križišču vedno stoječa kolona. Nujno morajo naredit rondo. Ali vsaj semafor.
NEX6_0001_7374
Aja, ne, še en sladoled za konec. Najprej smo izgubili celo uro, če ne več, ko smo zaman iskali Bajto, gostilno, v kateri smo tako fajn jedli zadnjič. Nismo se spomnili, kje točno je, samo da mora biti tam nekje na hribu nad Titovim mostom. Pa tudi če bi jo našli, bi se verjetno obrisali pod nosom, ker je baje menda zaprta. No, smo pa potem za kompenzacijo šli v Samobor na sladoled.
NEX6_0001_7383
To je to, od Samobora je samo še nekaj minut do doma, potem je pa konec počitnic na morju.

Tako, še enkrat smo se imeli fajn.

Advertisements

One thought on “Nerezine, 2014

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s