Piknik na Bohorju

Danijela “mora” zadnje čase nonstop delat, tako da sva jo v nedeljo z Zarjo kar sama mahnila na izlet. Po znani in preizkušeni poti malo počez po Bohorju. Zarja je rekla, da se je stric na televiziji malo hecal, ker je rekel, da bo sonček, v resnici pa so bili oblaki in dež, ampak ni bilo prehudo. V bistvu sva ravno na vrhu ujela malo sonca in imela prav lep piknik, samo po poti nazaj naju je malo namočilo.

Ugotovil sem, da je vsaj ena dobra stran tega, da Zarja noče veliko jest. Pri treh letih in pol nima še niti dvanajs kil. Že tako je bila z rukzakom kar težka za nest, kaj bi šele bilo, če bi jih imela malo bolj “normalnih osemnajst ali dvajset. In ja, nesti se je pustil skoraj celo pot gor in dol, samo par sto metrov navzdol je šla sama. No ja, štempiljko je pa le pokasirala.

NEX6_0001_5052
Takole se mala princeska pusti nest.
NEX6_0001_5061
Gor direkt čez skale bova plezala. Ne, saj ne. Lepo okoli po potki.
NEX6_0001_5062
“Lej, ati, dinozaver!” “Ne, Zarja, to je močerad.”
NEX6_0001_5069
Cel Bohor je ena sama hosta in nebroj grap, po katerih počasi curlja voda.
NEX6_0001_5072
Prvi postanek za malico pri bolnici. Zarjo je tu tako zeblo, da je bilo treba obleči vse, kar sva imela s sabo, pa še je bila tečna. Potem je malo zaspala in ko se je zbudila, je bil že sonček in vse je bilo v redu.
NEX6_0001_5074
Naprej po potki proti vrhu.
NEX6_0001_5077
Zarja se je naučila nekaj novega. Malo rdeč krogec in malo bel krogec pomeni, da smo na pravi poti. Celo pot do vrha je potem iskala rdeče in bele krogce. No, eni so bili pa rumeni in modri. Tudi ti so bili dobri.
NEX6_0001_5083
Pot je večidel zložna, tik pod vrhom se pa usmeri direkt naravnost v strmo strm hrib.
NEX6_0001_5084
In še kar naprej gor in gor strmo skozi gozd. Od enega rdečega krogca do drugega.
NEX6_0001_5086
In potem končno svetloba na koncu tunela.
NEX6_0001_5087
Končno jasa na vrhu Bohorja.
NEX6_0001_5101
Pri kamnu sva dobila štampiljko, potem sva pa imela piknik.
NEX6_0001_5104
Na novo zabetoniran kamen na vrhu Bohorja oziroma Velikega Javornika (1023m).
NEX6_0001_5105
Obvezno je bilo treba lovit metuljček. Itak, da ni nobenega ujela.
NEX6_0001_5113
Še obvezno zmagoslavno fotkanje na vrhu.
NEX6_0001_5117
Potem je pa prišel grozen črn oblak in je začelo deževati. Malo sva vedrila pod smreko, ko je ponehalo, pa sva nadaljevala proti koči. Holcerji so pot čisto razrili, ko so spravljali les.
NEX6_0001_5119
Še en krogec! Ta del je Zarja celo sama prehodila. Ampak ni trajalo dolgo. V eni luži pa sva našla žabo (urha) in paglavce, ampak mi ni ratalo fotkat.
NEX6_0001_5123
Kasneje je spet začelo deževati, potem je pa hitro ponehalo, ampak oblaki se niso razkadili.
NEX6_0001_5125
Naslednja pavza je bila pri skali. Glede na vreme je bil razgled še kar dober.
NEX6_0001_5129
Lepe rožice rastejo tam. Čisto skupaj so bile tele lilije in še neke vijolične orhideje.
NEX6_0001_5134
Pogled s skale nazaj proti vrhu.
NEX6_0001_5141
Zarja niti tu ni hotela izstopit iz rukzaka.
NEX6_0001_5142
S skale nazaj proti bolnici je potem pot takšna. Ozka in strmo navzdol.
NEX6_0001_5153
Polžev je bilo kolikor hočeš. In to kakšnih! Ne vem zakaj, ampak Zarja je navdušena nad polži.
NEX6_0001_5157
Bohorska hosta.
NEX6_0001_5161
Potka se kar vleče in vleče po pobočju.
NEX6_0001_5162
S strumnim korakom proti domu.
NEX6_0001_5171
Čez mostiček.
NEX6_0001_5172
In pod ogromno skalo.
NEX6_0001_5185
In v dolino.
NEX6_0001_5190
Nad žuborečim potokom.
NEX6_0001_5196
Še zadnji pogled v dolino, hitro do avta in domov.
Advertisements

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s