En velik krog, Grmada 23/52 in alergija

Sobota je bila dan za kolesarjenje. Slaba ideja, zdaj ko pomislim za nazaj. No, v bistvu mi je bilo že takrat jasno, da bi moral ostati lepo doma, po možnosti v kakem nepredušno zaprtem balonu, ker zadnja dva tedna nonstop samo kiham, smrkam in mencam po očeh, ampak je bilo tako fantastično lepo vreme, da si enostavno nisem mogel pomagat.

Šel sem standardno na vikend v Zagorje in nazaj, spotoma sem pa še odkljukal Grmado. Številka 23. Po poti tja začuda težav nisem imel, je bilo pa zato toliko bolj grozno, ko se prišel, nazaj sem pa samo še trpel. Naslednji dan sem bil totalno povožen, malo verjetno tudi zato, ker me je sonce kar solidno ožgalo. Naslednjič se bo treba obvezno na debelo namazat s kremo.

Razdalja in višina nista bila kaj posebej huda, vse skupaj 85km in okoli 1100 višinskih metrov, amapk sem bil proti koncu vseeno precej švoh, pa ne vem, če je to zaradi splošnega pomanjkanja moči in kondicije ali me alergija res tako zdela. Kako uspeva Janiju Brajkoviči, si niti ne predstavljam. Verjetno dobi malo močnejše žavbe kot jaz ali kaj. Aja, pa en čas sem se vozil po trasi DOSa (v nasprotni smeri). Srečal sem češko ekipo in še enega kolesarja. Neverjetni so, več kot 1200km praktično brez pavze, zmagovalec je pa vozil s povprečno hitrostjo skoraj 28km/h! Ekipe so bile še hitrejše. 😮

Standardna fotka z vrha. Sem šel bolj počasi, dvakrat sem se vmes ustavil za fotkanje (res lepo vreme je bilo), tako da sem do gor rabil vsega skupaj 39 minut.
Gor po dolini Save.
Kozjanski hribi.
Zdole. Z Grmade sem se spustil do Kremena, potem pa mimo Anovca do Zdol.
Proti Ravnam. Tole se prodaja, če bi kdo imel vinograd.
Od Raven sem se čez Kostanjek spustil do potoka Brastanica. Tole je pa pogled v smeri proti Kumu. Vreme je bilo res tako lepo, kot že dolgo ne.
Malo pred Koprivnico.
Koprivnica je ena tako luštna vasica sredi polj, travnikov, gozdov…
Tik nad Podsredo, pogled v smeri proti vzhodu.
Bistrica ob Sotli. Čez mejo sem šel potem mimo Kumrovca in dalje čez Klanjec in do cilja. Začuda v Kumrovcu ni bilo nobene pretirane gužve. Verjetno trume izletnikov pridejo šele proti koncu maja ali kaj vem.
Pogled iz Hrvaške nazaj v Slovenijo.
Lepi oblaki. Cel dan je bilo tako. Na soncu je bilo že malodane vroče, če ga je kak oblak slučajno zakril in še posebej na spustih je bilo pa kar malo hladno.
Zvečer sem šel nazaj kar po tanajkrajši poti čez Bizeljsko.
Že skoraj doma.

Mimogrede, fotkal sem večinoma s CZJ Flektogonom 35mm/2.4, ki sem ga dobil pred časom, pa ga še do zdaj nisem prav preizkusil. Groza od objektiva. No, moj primerek je grozno zanič. Razštelan je, decentriran in zato je cela desna stran skoraj vsake fotke izven fokusa. Gre v omaro in ne pride lep čas več ven.

Advertisements

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s