Nizozemska

Čez praznike smo bili na Nizozemskem. Najprej čisto na kratko na obisku pri sorodnikih, s katerimi se povečini nismo videli že 25 let (z nekaterimi pa sploh še nikoli), potem pa naprej malo po svoje. Škoda, da smo imeli tako malo časa, ker v dveh, treh dneh res ne moreš veliko stvari pogledat, ampak vtisi so vseeno neopisljivi. Enostavno moraš bit tam, da vidiš.

Tja in nazaj smo se peljali z vlakom. Imeli smo InterRail karte, ni prišlo poceni, je pa bilo zato kar komot. In dosti več stvari vidiš po poti kot recimo z avtom ali letalom. Pa še doživetje je bilo, sploh za Zarjo. Najbolj je bila navdušena nad tem, da smo spali na vlaku.

En dan smo bili pri teti, prišli sta tudi sestrični, potem smo šli za tri dni še na sever. Spali smo v Haarlemu, malo smo si pogledali mesto, naslednji dan smo šli vohat tulipane, za en dan pa smo šli še na izlet v Amsterdam. Za več ni bilo časa. Če hočeš pogledat vse, kar je zanimivega, rabiš mesece in ne tri dni.

Fotk sem naredil ogromno. Evo enih par:

Na nočnem vlaku za München. Ravnokar smo se zbudili nekje v Avstriji.
Tahitri vlak do Düsseldorfa. Na enem odseku se kake pol ure vozi okoli 300km/h, ampak mi ni ratalo slikat.
Tipično parkirišče zraven manjše železniške postaje v majhnem kraju.
Na vrtu smo imeli družinsko fotoseanso, da bo kakšna fotka za na steno, če se že ravno samo na vsake četrt stoletja vidimo.
Otroci. Manjka še najmlajša, ampak je ravno spančkala.
Drugi del potovanja. Z juga Nizozemske na sever.
Glavni trg v središču Haarlema. Cerkev je ogormna, ampak pobirajo vstopnina, pa še ob petih popoldne se zapre, tako da nam je ni ratalo videt od znotraj.
Tudi v Holandiji je 27. april praznik, ampak iz drugih razlogov. Očitno imajo navado za praznike v center mesta postavit cel lunapark z vrtiljakom, avtomobilčki, sladkorno peno in vsem ostalim, kar spada zraven. V Haarlemu je bil en tak lunapark, v Amsterdamu pa še večji.
Kanal na poti do hostla. Skoraj vsaka druga ulica je v bistvu kanal.
Najbolj kjut sobica ever. Spali smo v hostlu, s tem, da smo imeli lastno sobo. Cene so nenormalne za naše pojme. Hotela pod kakih 120€ na noč na osebo praktično ne dobiš, razni mali B&B in privat sobe se pa začnejo pri slabih 100€ na noč ali tam nekje. Poleg tega je bilo skoraj vse polno, tako da smo s temle hostlom za 80€ na noč še kar dobro prišli skozi. Pa še fajn je bil.
Tipičen kanal v Haarlemu. Vsak dan je bila največja atrakcija odpiranje in zapiranje mostov, da grejo lahko ladje mimo. Eni so dvižni, eni se pa vrtijo.
Še en manjši kanal. Levo in desno enosmerna ulica s parkirnimi mesti ob strani, vmes pa čolni. Bicikli so pa vsepovsod. Zanimivo, da so ulice enosmerne samo za avte, bicikli se lahko vozijo kjerkoli.
Skoraj cel dan smo gledali tulipane. Lokaciji se reče Keukenhof (ne izgovori se tako, kot bi si čloek mislil) in je nekaj podobnega kot naš Volčji potok, samo da je večje, da je več rožic in predvsem več ljudi.
Ko smo se šetali po parku, se je konkretno ulilo. V bistvu je bila vsak dan kakšna kaplja dežja (pa sonce, oblaki, veter, jasno, megla, vse po spisku se je menjalo), ampak samo tokrat smo rabili dežnik.
Haarlemska mestna vrata, oziroma ostanek le-teh. Menda je bilo včasih okrog mesta obzidje z jarkom, zdaj so ostali pa samo še kanali in tale vrata.
Še en kanal, še en most in še več biciklov.
Amsterdamska glavna železniška postaja. Ogromna stvar. Kolosalna. In menda zgrajena na lesenih kolih sredi reke/kanala/morja.
Ena od večjih ulic v centru Amsterdama. Gužva je bila nepopisna, na tejle fotki s pravzaprav niti ne vidi, ampak ljudje so praktično plezali en čez drugega. Na velikem trgu na koncu ulice pa seveda ogromen lunapark, ker so ravno prazniki. Aja, v veliki hiši na drugi strani je tisti muzej z voščenimi lutkami. Vrsta za karte je bila ven in še skoraj 100m dol po ulici. Ni treba poudarit, da voščenih lutk nismo šli gledat.
Stranska ulica. Sicer se hiše držijo ena druge, na vsake toliko je pa ena taka malo creepy uličica.
Takele ladjice prevažajo turiste naokoli po kanali. Nekaj podobnega kot tiste na Ljubljanici, samo da jih je milijon, da so večje in da z njih verjetno imaš dejansko kaj za videt.
V Amsterdamu imajo diamante. Na vsake toliko naletiš na kako trgovinico. Cene so lepe.
Bloemenmarket. Na enem kanalu je cela vrsta plavajočih štantov z rožami. Danijela je kupila tulipane za posadit.
Še en amsterdamski kanal.
Ena manjša ulica z malo bolj nobel trgovinicami. In ljudi kot mravelj.
Nazaj pri železniški postaji. Tisto na desni je parkirna hiša za bicikle s tremi etažami. Tako je, parkirna hiša za bicikle.
Parkirna hiša od blizu oziroma od znotraj.
Nazaj v Haarlemu pred najbolj znanim mlinom v mestu. V bistvu imajo takele mline kar vsepovsod.
Tudi to se na nizozemskem očitno lahko zgodi – pokvarjen vlak. Sicer je tam javni prevoz za naše predstave nekaj nepojmljivega. Recimo na relaciji med Haarlemom in Amsterdamom vozi 6 (z besedo: šest) vlakov na uro. Če je en slučajno pokvarjen, pride čez deset minut naslednji. Ki je potem posledično dvojno nagužvan. In ja, na relacijah, ki so predolge za bicikl, se vsi vozijo z vlakom.
To je pa tahitri vlak, tisti, ki pelje 300 na uro. Nazaj smo se z enim peljali od Amsterdama do Düsseldorfa in še z enim od Düsseldorfa do Münchna. Človek se vpraša, kako je možno, da se recimo pri nas vlak začne trest in ropotat takoj, ko pospeši čez kakih 80km/h, takale zver pa s hitrostjo nad 300km/h drsi kot na oblaku.
Nemčija je velika dežela. Do Düsseldorfa smo prišli v dveh urah, do Münchna jih je bilo pa pet.
Frankfurt.
München. Železniška postaja v Münchnu je ena bolj impresivnih.
Zadnji vlak. Nočni iz Münchna domov.
In odpujsali smo domov.

Ostale fotke na G+.

Advertisements

3 thoughts on “Nizozemska

  1. Tole sm pa čisto spregledal.
    Ja, Nizozemska…
    Res, pa kje mi živimo. Kako ni mogoče, da ne dela čisto nobena zadeva, kako je možno, da nimamo čisto nobenega uporabnega javnega prevoza??? Saj ni treba, da smo kot Nizozemska, ker pač nimamo takšne gostote poselitve, samo vseeno. Vsakič me sram, ko obiščem kakšno večje mesto (100000+ prebivalcev) na zahodu in vidim kako vse štima.
    Nihče ne parkira na pločnikih, javni prevoz deluje, kolesarje in pešce se spoštuje in se pazi na njih. Res, samo čudim se.

    Zadnjič je Chef objavil eno slike kolesarskih štang za priklent kolesa na Čopovi, sem se spomnil prav takšnih podob iz zgornjih fotografij – pri nas je bilo recimo 10 štang in 12 koles, v tujini (pa ne samo Nizoezemska) bi lahko uporabljali mnogokratnike naše številke

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s