Grmada 15/52

V soboto mi je končno (po skoraj treh mesecih) uspelo iz sprehoda na Grmado narediti majhen družinski izlet. Zjutraj je bilo vreme še lepo, potem pa je bila napovedana sprememba, tako da smo šli takoj po zajtrku. Proti vsem pričakovanjem je Zarja sama hodila praktično vso pot, le mimo enega vinograda jo je bilo treba nesti, ker so v njem kosili s traktorjem, traktorjev se pa na smrt boji. V bistvu iz nekega razloga se na smrt bojih vseh glasnih strojev – traktrorjev, vlakov, avionov, čeprav je bila svojčas naravnost navdušena nad njimi.

No, pa po poti nazaj, čisto malo pred domom je še malo zaštrajkala, ker da jo nogice pečejo. Izkazalo se je, da se ji je začel delati žulj. Bo treba nabavit bolj primerno obutev, ampak kaj ko je pri majhnih otrocih to skoraj nemogoč problem. Vse, kar je kolikor toliko spodobnega, stane blizu 100€, potem pa v parih mesecih to preraste. Pa že tako je kupovanje čevljev bolj kot ne loterija. Dostikrat se izkaže, da so določeni čevlji popolnoma neuporabni, ne glede na ceno in znamko.

Kakorkoli že, gor smo hodili samo malo več kot uro in pol, in to vključno z dolgim postankom pri “kmetiji”, kjer smo se pogovarjali s kokoškami, goskami in purani ter še enim krajšim pri kapelici, kjer se je bilo treba ustavit za malico. Pohvalno, ni kaj. Vreme se je že po poti začelo spreminjat (na slabše), tako da nas je kar lepo prepihalo, na vrhu smo dobili štempiljko in pogledali, kje smo doma, potem smo pa na zavetrni strani imeli mini piknik. Nazaj smo bili v točno treh urah.

Fajn je bilo, lep izletek in še koristen. Po kosilu je Zarja potem spala več kot tri ure skupaj, kar se ni zgodilo že lep čas. Vprašanje pa, kdaj se bo naslednjič pustila prepričat v podoben pohod. Da o Danijeli niti ne govorim…

Advertisements

4 thoughts on “Grmada 15/52

  1. Me ne moti nošen, imamo in smo že imeli par zadev z bolhe. 🙂 Ampak vedno je problem številk. Se je recimo že zgodilo, da smo kupili za vnaprej preveliko številko, češ da bo enkrat kasneje že prav. No, potem ko je postalo prav, pa ni bila več sezona (zima konkretno). Ko je prišla naslednja, pa ni bilo več prav. In smo popolnoma nove čevlje, nikoli nošene, dali naprej. Drugače pa smo zdaj pri številki okoli 23, tako da 27 še par let ne bo aktualna.

  2. 😀 št. 23??? Pri nas ima Ula že tam nekje 28/29, tko da ima gojzarje 29 in ta velika pa 32. Sm mislu, da ste malo zadaj in bi blo glih prou 27 😆 .

  3. Hja, cela je majhna, noge ma pa še posebej drobne. Štartali smo s tako malimi številkami, da praktično ni bilo po trgovinah nič za dobit, zdj pri treh letih in pol smo pa komaj prilezli do 23, s tem da je večina 22 še vedno prav. To ima očitno po mami, ona nosi 35 in je cel praznik, če slučajno v kaki trgovini najde pravo številko, pa da ni na otroškem oddelku. 😛

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s