Grmada 7/52

V nedeljo zjutraj sem potem šel še enkrat, že sedmič v komaj treh tednih. In če sem se v soboto bolj ali manj upravičeno zgovarjal na led, sem imel tokrat pa res dober razlog za počasnost. Do vrha sem se komaj privlekel v točno eni uri in petnajstih minutah, pa se nisem nič kaj dosti obotavljal. Neverjetno, toda resnično, ampak na Grmado bi se dalo normalno priti samo z derezami! Nisem si mislil, da bom kdaj doživel kaj takega. To, kar smo prejšnji dan gledali samo po televiziji, smo v noči na nedeljo očitno pokasirali tudi pri nas, vsaj deloma. V navadnih čevljih sem se matral, kot zmešan, na enem mestu je bilo treba celo po drugi poti čez vinograd, tako ledeno je bilo. Kot bi hokejsko dvorano naslonil na hrib pod kotom 45 stopinj. Kot rečeno, rabil bi dereze. Nazaj sem pa itak šel naokoli po bolj položni poti in po cesti, ki so jo do takrat že več ali manj spravili v red, drugače bi se verjetno še polomil. Ni treba posebej pudarjat, da prvič v življenju nisem na poti srečal nikogar, niti gor niti dol.

Advertisements

2 thoughts on “Grmada 7/52

  1. Hvalabogu vsaj pri nas ni bilo tako “lepo” kot v nekaterih drugih krajih. No ja, smo pa zato imeli “lepo” pred dvema letoma, ampak takrat se itak ni nihče sekiral. 😐

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s