Ulica

Zadnjič sem prebral par knjig uličnega fotografa  Thomasa Leutharda o ulični fotografiji. In sem dobil inspiracijo, da bi jaz tudi kaj takega probal. Čeprav v resnici ne maram ravno slikati ljudi, ampak ulične fotke so mi vedno zanimive za pogledat.

Ulična fotografija je eden tistih žanrov, pri katerih je absolutno prepovedano vsakršno vmešavanje fotografa pred, med in po zajemu. Se pravi nobene režije in nastavljanja kadra, nobene komunikacije z ljudmi, nobene naknadne obdelave. Enostavno loviš trenutke na ulici in dokumentiraš ljudi in družbo takšne, kot so. Bistvo je, da si neviden, neopazen ob pravem času na pravem mestu in da ujameš pravi, odločilni trenutek.

No ja, to se vse sliši strašno fajn, ampak izkazalo se je, da jaz enostavno nisem za to. Skrajno neprijeten občutek je, ko se ti zdi, da te vsi nekam postrani gledajo, kaj zaboga počneš. Kot da si najmanj hud kriminalec ali pa vsaj neka duševno motena oseba, ki bi jo bilo najbolje komu prijaviti, da te v prisilnem jopiču nekam odpeljejo. Mogoče je to vse v tvoji glavi, ampak občutek je pač tak. In ravno o tem Leuthard govori v svojih knjigah. Da je treba to nekako premagat.

Kakorkoli že, meni ni bilo fajn in se mi zdi, da sem po kakih petih posnetkih zaključil s kariero uličnega fotografa. Mogoče bi pomagalo, če bi živel v kakem velikem mestu. Spodaj so vse fotke, ki sem jih naredil na tej ekspediciji, vključno s tistimi, ki ne spadajo več v žanr ulične fotografije. Do nadaljnjega bom pa fotkal samo familijo in stvari, ki so dovolj časa pri miru in si ne mislijo svojega.

Advertisements

3 thoughts on “Ulica

  1. jz mam pa velik problem z ulično fotografijo in slikanjem naključnih ljudi, ne morem se nikol znebit občutka, da je to človekov osebni prostor in da ni kul, da jih brez vprašanja slikam (in enak problem bi imela, če bi nekdo tako mene poslikal na ulici brez vprašanja)

  2. Ja, sem imel jaz tudi neprijeten občutek, zato pa pravim, da je bilo to prvič in do nadaljnjega tudi zadnjič. Ampak po drugi strani si pa tudi ne predstavljam, da bi kar enega strica vprašal, če ga lahko slikam. In tudi če bi, to ni več to. Bi bilo isto, kot če bi šel leva slikat v živalski vrt, totalno brezveze.

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s