Carl Zeiss Jena Flektogon 35mm/2.8

To je eden mojih najljubših objektivov, kar nekaj časa skoraj ni šel z aparata. Pravzaprav še sam ne vem, zakaj. Enostavno dela fotke, ki so mi všeč.

Sam po sebi objektiv niti ni kaj posebnega. Bolj znan in spoštovan (in dvojno cenjen) je njegov večji brat, Flektogon 35mm/2.4, varianta z zaslonko f/2.8 je pa nekako bolj ljudska. Moj je precej solidno ohranjen, serijska številka je devet milijonov in še nekaj, kar naj bi pomenilo letnico izdelave enkrat med 1970 in 1975. Gor poleg imena in serijske številke piše še “aus Jena DDR”. Mount je M42.

Carl Zeiss Jena Flektogon 35mm/2.8
Carl Zeiss Jena Flektogon 35mm/2.8

35mm objektiv je v originali sicer mišljen kot blag širokokotnik in tako ga tudi uporabljam na analognih aparatih, na APS-C digitalcu je pa to ekvivalent normalne petdesetke. Če bi bila še zaslonka malo večja, bi bil to idealen objektiv z splošno rabo.

Mehansko je moj primerek soliden, ni pa vrhunski. Zaslonka se včasih malo leno zapira, kar je menda pri CZJ objektivih kar pogosta bolezen. Tudi ostrenje ni čisto gladko. Bi ga očistil in ponovno namazal, ampak se ga skoraj bojim odpirat, ker optično je pa zelo lep. Sem prepričan, da če bi na njem izvajal kake hude operacije, bi sigurno kaj šlo narobe in potem ne bi nikoli bil več enak.

Še en razlog, zakaj bi hotel operirat objektiv: nima M (manual) načina delovanja, ampak samo A (auto). Fajn za uporabo na starih filmskih fotoaparatih, ki imajo TTL merjenje (v tistih časih je bila to nobel zadeva), pa veliko manj fajn na vseh ostalih. Je pa na objektivu vsaj en “gumb”, ki ga je treba tiščati, da se zaslonka zapre na izbrano vrednost. Zaradi tega je objektiv praktično neuporaben za slikanje z daljšimi časi, ker ni šans, da držiš zaslonko zaprto in zraven ne treseš celega aparata. Razmišljam, da bi to funkcijo odstranil.

Kvaliteta slike je zelo fajn. Pri odprti zaslonki in ostrenju na neskončnost je sicer malo mehek, treba je zapreti vsaj za eno, še raje za dve zaslonki. Pri slikanju na bliže, je pa ostrina v redu tudi pri odprti zaslonki. Podobno sem opazil tudi pri nekaj drugih objektivih. Sonca v kadru ali blizu njega ta objektiv nima rad, bi rekel, da je v tem pogledu dokaj švoh. Barve so zanimivo precej tople, v direktni primerjavi z večino drugih objektivov kar opazno. Značilno za fotke narejene s Flektogonom je nizek kontrast. Ampak ne v slabem smislu, detajlov in mikrokontrasta je dovolj, globalno pa fotke izpadejo precej “gladke”, vsaj meni se tako zdi. Ampak po želji se da v obdelavi dodati precej kontrasta ne da bi fotka “zacvetela”, kar se sicer zna velikokrat zgoditi.

Kar mi je najbolj všeč, je najmanjša razdalja ostrenja, ki je vsega skupaj okoli 18cm, merjeno od ravnine filma/senzorja. S tem se da delat skoraj makro posnetke!

V galeriji je nekaj primerov fotk, narejenih s tem objektivom v mesecih, ko sem ga precej uporabljal. Nastavitev si nisem pisal, je pa večina narejena pri zaslonki okoli f/4 do f/5.6, samo ena ali dve sta pri f/2.8:

Advertisements

One thought on “Carl Zeiss Jena Flektogon 35mm/2.8

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s