Industar I-61 53mm/2.8

Uvajam novo rubriko “test”, da bom imel na enem mestu zbrane vse svoje vtise o stari opremi ((fotoaparati, objektivi, itd.)), ki se je vedno več nabira v omari. Če bo še kdo to prebral, tudi prav.

Objektiv s starega fotrovega FEDa je edini, ki ga do zdaj nisem mogel sprobat na digitalcu. Enostavno ga nisem imel kam našraufat. Kak mesec nazaj sem pa končno naročil adapter z M39 navoja na E-mount. Kitajc ga je iz Hong Konga poslal za šest evrov in nekaj centov ((poštnina zastonj)). Kako jim rata imet takšne cene, mi ne bo nikoli jasno, pritoževal se pa tudi ne bom.

Objektiv je čuden. Mislim obnaša se čudno ((zgleda čisto normalno, kot vsak prastar ruski objektiv pač)). Bolj kot sonce šajna direktno v njega, lepše fotke dela. In obratno. Bolj kot bi naj bili pogoji neproblematični, bolj so fotke zanič. Ne vem, mogoče bi moral probat v različnih pogojih, do zdaj sem bil samo na enem sprehodu z njim, ampak dvomim. Drugače zgleda dokaj v redu. Na sprednji leči je videti, da premaz ni več 100% nov, ampak se mi zdi, da ni prehudo spraskano. Tudi ne zgleda, da bi bilo znotraj kaj plesni. Bi moral primerjati z drugim primerkom ali kaj. Mogoče pa pač enostavno takšen je. 😕

Zaprta blenda (f/5.6 ali f/8, ne spomnim se), sonce za hrbtom, fokus nekje blizu neskončnosti. Človek bi pričakoval solidno kvaliteto, dejansko pa fotka zgleda kot da bi slikal skozi ženske štumfe.
Potem pa slikaš v sonce pri skoraj odprti blendi (f/4) in dobiš boljšo fotko kot z večino drugih objektivov te sorte.
Tale je pa pri čisto odprti blendi (f/2.8). Ostrina sicer ni ravno brilijantna, je pa fotka za mene čisto v redu. Ne kaže nobenih tipičnih znakov sonca na robu kadra.

Tehnično ni objektiv nič posebnega. Normalen fiksen objektiv pač sicer z malo čudno goriščnico 53mm in za te vrste objektiv precej švoh blendo, f/2.8. Ker je narejen za rangefinder fotoaparate, je najmanjša razdalja fokusiranja okoli 1m, kar zna biti precej omejujoče daleč, sploh če je človek navajen na pol metra in manj, kot je to v navadi pri SLR objektivih. Za čisto bližnje in makro posnetke ta objektiv definitivno ni namenjen. Fokusiranje ni čisto mehko in gladko, ampak glede na to, kaj je ta konkreten primerek že dal skozi, je to čisto razumljivo. Malo težko se je navaditi tudi, da je obroč za ostrenje na zadnjem delu, medtem ko je obroč za nastavljanje zaslonke spredaj. Pri večini objektivov je ravno obratno.

Dejansko se objektiv najbolje obnese, če fotografiraš blizu minimalne razdalje ostrenja.
Okoli 50mm, f/2.8 in 1m MFD ne more dati ravno najbolj mehko zabrisanega ozadja, ampak če je razmerje med razdaljo do motiva in razdaljo do ozadja veliko, je kar v redu.

Zanimivo pri fokusiranju je, da je območje, v katerem objektiv fokusira, malenkost odvisno od izbrane zaslonke. Pri f/2.8 objektiv komaj izostri do neskončnosti, medtem ko recimo pri f/8 gre celo malo čez. Zakaj se to zgodi, nimam razlage. Mogoče tudi adapter ni čisto 100% natančno narejen, ampak tudi to ne pojasni pojava. V vsakem primeru se razdalje, ki so sicer precej na gosto napisane na objektivu, ne ujemajo čisto z dejanskim stanjem.

Še ena iz hoste.
Vedno pa se ne pojavi soft-focus efekt. Mogoče zato, ker na tej ni kakih posebej svetlih/svetlečih objektov. Ali pa ker je stranska svetloba, kaj vem.

Zaslonka se nastavlja v “celih” vrednostih od f/2.8 do f/16. Lamel je samo 6, tako da se na slikah v zamegljenem ozadju hitro vidijo šestkotniki, kar je malo nenavadno za rangefinder objektiv. Ponavadi imajo ti več kot 10 lamel in skoraj čito okroglo zaslonko. Očitno so Rusi v sedemdesetih letih že začeli šparat, ker ima starejša verzija tega objektiva menda zaslonko iz 12 lamel ali nekje v tem rangu.

Kot rečeno, objektiv se najbolj izkaže pri slikanju bližnjih motivov (okoli 1m).
Še ena s travnika.

Kar se kvalitete slike tiče, je vse skupaj bolj tako-tako. Kakšnih blestečih rezultatov tako ali tako nisem pričakoval, ampak pri nekaterih nastavitvah sem bil naravnost razočaran. Praktično pri vseh zaslonkah so slike videti, ko da bi slikal skozi polivinilasto vrečko ali kaj podobnega. Predvsem tam, kjer so hitri prehodi med svetlimi in temnimi deli, se zdi, kot da svetlli deli žarijo. Kot nekakšen bloom ali soft focus efekt. In to se zgodi tudi če sonce ni niti približno v kadru in tudi pri zaprti zaslonki. Zdaj ko gledam nazaj fotke, ki sem jih s tem objektivom naredil na film, vidim popolnoma enak efekt. Takrat sem to pripisoval filmu in slabemu skenerju, ampak zdaj vidim, da je za to kriv izključno objektiv.

Na neskončno in z močno osvetljenimi svetlimi površinami (fasada bajte) pa spet ta čuden bloom efekt.
Proti soncu pa spet solidno in fajn ambient.

Po drugi strani pa če pogledaš fotografije pri 100% povečavi, je ostrina še kar solidna. Nič takega, da bi bil pretirano navdušen, sploh pri odprti zaslonki seveda ne, pri f/5.6 recimo je pa že čisto na nivoju. In to od roba do roba približno enako, ne samo na sredini. Pa zanimivo je obnašanje objektiva, ko je v kadru sonce. Pri večini objektivov, sploh takih starejše izdelave, v takem primeru dobiš cel kup napak. Močno zmanjšanje kontrasta po celem kadru in veliko število t.i. zajčkov ((flare po angleško)), po možnosti še čudnih oblik in barv. Ta objektiv pa naredi iz sonca lepo zvezdo z nešteto žarki, ki so včasih sicer malo mavričasti (ampak ne vedno) in včasih se tu in tam pojavi kakšen krogec ali svetla pika (flare), tudi ne vedno. Pravzaprav objektiv dela najlepše slike ravno če fotografiraš direkt v sonce, in to pri odprti blendi!

Bus.
Ta čudna karakteristika objektiva pa v redkih primerih celo pripomore k bolj zanimivi fotki. Tale kar žari.

Zaključek: objektiv ima na digitalcu omejeno uporabno vrednost. Enostavno je večina drugih objektivov v istem rangu boljših v praktično vseh pogledih. Rešuje ga pravzaprav samo to, da je majhen, in to skupaj z adapterjem, ki je precej tanek, medtem ko so SLR objektivi praviloma dosti večji in skupaj z adapterjem na digitalcu zgledajo že skoraj smešno. Za splošno uporabo se mi zdi optično prešvoh, oziroma je slika preveč “specifična”. Mogoče bi se ga dalo uporabit za kakšnega od tistih bolj “umetniških” portretov tipa “punca nekje v naravi in sonce v kadru”.

DODATEK: Sem ugotovil, da tisto, ko “premaz na sprednji leči ne zgleda čisto nov” je dejansko plesen pojedla premaz, ergo čuden šajn. Vmes sem objektiv probal razstavit, spucat, namazat in nazaj sestavit, ampak sem očitno nekje nekaj zamaknil za delček milimetra in zdaj dela še slabše kot prej. Interneti pravijo, da je objektiv z od plesni razžrtim premazom samo še za pokopat.

Advertisements

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s