LOMO Smena 8M

ЛОМО pomeni Ленинградское Oптико-Mеханическое Oбъединение oziroma v bolj berljivi, po angleško prevedeni obliki “Leningrad Optical Mechanical Amalgamation” (slovensko ne vem, kako bi šlo) in je fabrika, ki med drugim izdeluje tudi nadvse čudovite fotografske aparate. Naslovna Smena 8M je model namenjen širokim množicam sovjetskega delovnega ljudstva, še posebej pa mladim. Je majhna, enostavna in poceni. Predvsem to zadnje, v vseh pogledih.

V bistvu na prvi pogled človek težko verjame, da gre za pravi funkcionalen fotoaparat. Dejansko je to samo plastična škatlica z enostavnim objektivčkom spredaj in nekaj gumbi oziroma vzvodi. Primerek, ki sem ga dobil, je bil menda v redni uporabi tam nekje v sedemdesetih letih pri fotografskem krožku v šoli. V slabi kondiciji, ampak je bilo treba samo malo spucat in zategnit par vijakov, pa dela kot nov!

Aparat pride celo v usnjeni torbici z usnjenim trakom za nošenje!
Spredaj je bilo nekaj zalimano s selotejpom, nimam pojma, kaj in s kakšnim namenom. Spucat se pa skoraj ne da.
Ne veliko večji kot tavelika škatlica vžigalic.

In kar je še najbolj neverjetno, zadeva je med novodobno hipstersko mladino menda celo precej popularna. Celo tako zelo, da so cel slog lo-fi fotografije poimenovali po fotoaparatih firme LOMO – lomografija. Fotografija v stilu bmk za detajle in tehniko, važno, da škljocam in da so fotke čim bolj retro in da se mamo fajn. Neostrina, stresenost, čudne barve in podobno niso pomankljivosti ampak bistvo lomografije. Obstajajo celo aplikacije za telefone, ki nekvalitetne telefonske fotke obdelajo, da zgledajo kao retro. Kdaj slišali za Instagram? To je to. Smena in ostali LOMO aparati so pa original, s katerim se je vse začelo.

Seveda sem moral aparatek sprobat, če res dela. Notri sem dal film Fuji Superia 200 s pretečenim rokom uporabe, kot se za lomografijo menda spodobi (čeprav kakega posebnega efekta ni bilo videti). Aparatu je sicer manjkal tisti del, na katerega se navija film, ne vem, kako se mu reče (takeup spool po angleško), pa sem uporabil kar enak del iz en stare rolce filma in je šlo brez problemov. Rezultat? Aparat dela in je totalno zanič v vseh možnih pogledih. Se pravi perfekten!

Svetlomera aparat seveda nima. Čas osvetlitve uganeš in nastaviš s pomočjo simbolčkov za vreme, ki so narisani na obroču za nastavljanje časa (za posebej pogumne in napredne so na nasprotni strani celo napisane številčne vrednosti), zaslonko pa nastaviš glede na občutljivost filma (kdor zna in ve, zakaj, pa seveda po želji, ampak je treba vse peš izmerit in izračunat). Zaradi tega je pol fotk podosvetljenih, pol pa preosvetljenih. Hvalaleninu negativ film na to ni ne vem kako občutljiv in vse fotke bolj ali manj ratajo.

Navijanje filma in napenjanje zaklopa sta ločeni operaciji. Zaradi tega se slej kot prej zgodi, da kdaj pozabiš naviti film naprej ali ne naviješ dovolj in potem imaš fotke, ki se prekrivajo ali delno prekrivajo. Ampak po drugi strani je pa to funkcija, ki je marsikateri boljši aparat nima, od digitalcev pa sploh skoraj noben. Skratka zabava na kvadrat!

Poleg tega je vzvod za napenjanje zaklopa tako nerodno postavljen, da se, ko pritisneš na sprožilec in se hoče ta vzvod vrniti na svoje mesto, dostikrat zadane ob prst in ostane zaklop odprt dlje, kot bi moral. Še več zabave! 😛 Mimogrede sam zaklop je centralni, v objektivu, kar pomeni, da  so s flešom sinhronizirani vsi časi, tudi najkrajši. Tega nima noben SLR aparat. 😮 Skratka hudo dobro so to Rusi pogruntali.

Na mojem primerku se je izkazalo, da dobro delujejo samo najkrajši časi (od 1/60s do 1/250s) in B. Poleg teh omogoča aparat še 1/30 in 1/15s, ampak se pri teh časih, še posebej pri 1/15s zaklop noče takoj zapret in ostane odprt tudi po sekundo in več. Rezultat so brezupno stresene in večinoma preosvetljene fotografije. To sem ugotovil šele, ko sem ugotovil, da so vse fotke, ki jih nisem posnel zunaj na soncu, zanič.

Kaj je še takega? Aja, fokusiranje. Tudi to je, tako kot osvetlitev, po občutku in po slikicah. Na objektivu so narisane slikice za portret, skupinski portret, pokrajino itd. Nastaviš na približno in upaš na najboljše. Rezultat je, da skoraj nobena fotka ni fokusirana čisto tako, kot bi hotel. Ampak kot rečeno, neostrina ni napaka, amapk bistvo lomo stila.

Pa kadriranje. Aparat ima namesto iskala eno navadno luknjo, skozi katero gledaš. Slika, ki jo vidiš, samo približno ustreza temu, kar objektiv zajame na film. Dva problema sta. Kot prvo, v iskalu vidiš manj, kot vidi objektiv. In drugo, paralaksa. Slika v iskalu je malo zamaknjena glede na sliko na filmu. Na bližje kot fotkaš, večja je razlika. Rezultat je, da na nobeni fotki ni točno to, kar si videl in nikoli ni razporeditev točno taka, kot si hotel.

Skratka fotaparat je tako brezupno zanič, da ga moraš imeti rad. Od tod po moje tudi ta sicer meni težko razložljiva fascinacija nad odlskul retro stilom, ki ga fura določen procent današnjih mulcev. Če kdo pozna kakega in najde na postrešju kak LOMO fotoaparat, evo najboljše možno darilo. 🙂

Še par fotk s testnega filma (nalašč nisem čisto nič rezal, ampak sem pustil zraven še celo rob filma):

Smena8M_0005_02
Iz nekaterih fotk sklepam, da če hočeš in se potrudiš in so pogoji pravi, lahko aparat da čisto spodobne rezultate.
Smena8M_0005_03
Bager!!!
Smena8M_0005_04
To se pa zgodi, če pozabiš navit film naprej.
Smena8M_0005_09
Na skoraj vseh fotkah je skoraj po sredini ena ostra praska. Ne vem, če je za to kriv aparat ali fotolaboratorij, kjer so film razvijali. Za tisti flekast rob zgoraj so pa skoraj definitivno krivi oni. Po moje premalo kemikalij v stroju ali prestare kemikalije ali umazana voda ali kaj jaz vem, kaj. Verjetno je to zato, ker nimajo praktično nič več prometa z razvijanjem filmov. Pa tri evre sem plačal za to!
Smena8M_0005_11
Naj zaboga nekdo že enkrat reši vrtne palčke!
Smena8M_0005_13
Kdo kupi bajto? Osemdeset jurjev, pa še zglihat se po moje da.
Smena8M_0005_19
Nisem stoprocentno prepričan, ampak imam občutek, da je tole sranje eden največjih krivcev za moje smrkanje in kihanje.
Smena8M_0005_21
Stari so govorili ‘nikoli v sonce!’ in so imeli dober razlog za to. Evo kaj dobiš, če ne poslušaš. Objektiv na tem aparatu je popoln poraz, če slikaš v svetlobo.
Smena8M_0005_24
Gunca gunca.
Smena8M_0005_27
Drevo.

Če razvijanje ne bi koštalo 3 evre in če bi še imel kakšen barvni film v hladilniku (tale je bil zadnji), bi še fotkal z njo, tako bo pa verjetno tale Smena še naprej čakala boljše čase v omari. Da bi dal noter črnobel film, mi pa nekako ne gre skupaj.

Advertisements

14 thoughts on “LOMO Smena 8M

  1. Moj čisto prvi fotoaparat, po desetletjih pozabe sem ga pred leti v prvem valu lomo-navdušencev spet sprobal. 🙂
    смена pa sicer v ruščini pomeni “sprememba”.

    Ena moja frendica se kar precej resno ukvarja z lomografijo, njene odlične lomo fotke najdeš na http://www.janagitana.com/

  2. lomografija je možna tudi z digitalnim fotoaparatom. no, skoraj. samo to priviješ na njega in je.

    fotografije so neostre in s poudarjenim temnimi robovi, skratka zanič. meni to sicer ne ustreza, ampak za poskusti se splača. to na e-bayu stane ene 15€. seveda je to made in china.

  3. Ampak to ni isto. To je tako, kot bi jaz rekel, da je lažje hodit s prstom po zemljevidu, kot pa spakirat kufer in se spravit na avion/vlak/avtobus/karkoli. 😉

  4. Uuu…Smena. Tole smo še mi doma imeli! Pol smo nekomu pred kakimi 10 let šenkali…in glej zdaj…spet popularno! 🙂

    Spomnem se tistih ghost fotk..ko pozabiš navit film. 😉

  5. Zakon! Ravno ta fotič sem si danes ubodel 🙂 povej mi prosim kje je razvijanje 3€, ker foto Tivoli hoče 10€ :O hvala 🙂

  6. Čestitke! Poročaj, če bo kaj uspelo. Jaz po tem testnem filmu nisem več tega uporabljal.

    Razvijanje 10 evrov?!? Mogoče misliš razvijanje plus narejenih 36 fotografij na papir 10x15cm? To bi bilo bolj logično. Drugače je najcenejše razvijanje, vsaj kolikor jaz poznam, v Mercatorju. Film ti razvijejo za 1.10€.

  7. OK, bom poročal 😀 Nop, sem jo vprašal koliko je razvijanje + skeniranje na USB ključ in je rekla 10€. Noro mal. V Merkiču? A ti tudi poskenirajo? 😀 Js nekok ne bom rabu teh fotk na papirju 😀

  8. V bistvu je skeniranje tisto, ki stane ekstra. Jaz poskeniram sam in prišparam. Je pa vseeno tudi skeniranje v Mercatorju cenejše kot 10€. Išči “Mercatoro fotofiniš”, imajo cenik objavljen. Kvaliteta je tudi na nivoju, ker tega itak ne delajo sami, ampak outsourcajo enim majstrom, ki dobro delajo. Problem je samo v tem, da tega nimajo v vseh poslovalnicah (meni je zelo s poti). Če imaš kje blizu, pojdi k njim…

  9. Hvala za nasvet 🙂 Imaš kakšen nasvet glede skeniranja? Ali samo daš film noter in scan? Kakšna posebna podlaga? Drugače je pa v Mercatorju tole: Razvijanje 135 + index print 10×15 cm + izdelava CD-ja – 2,60 €. Mislim, da zaradi tega ne bom propadel 😀

  10. Skeniranje je čisto posebna umetnost in ne vem, če jo je kdo kdaj že naštudiral res v nulo. Če nimaš posebnih zahtev, naj ti oni skenirajo, pa bo čisto zadovoljivo. Moraš pa vedet, da za to ceno dobiš skene, ki so primerni za print do 10x15cm, se pravi nekje okoli 1800×1200 pikslov, kar znese okoli 2 megapiksla, kar je nekje na nivoju digitalcev iz leta 2001 ali tam nekje. Za Smeno bo dovolj, če boš pa kdaj delal s čim boljšim, se pa splača bolj potrudit pri skeniranju, da glede kvalitete dobiš ven vsaj približno to, kar negativ ponuja…

Povej, kaj te muči

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s