Še zadnji sprehod

Plan je bil, da spotoma odkljukam še eno Grmado, ampak sem se že na prvih petnajstih kilometrih zamudil toliko časa, da se mi potem ni več dalo. Pa ne vem, če se nisem enkrat vmes še malo prehladil. No, prehladil sem se verjetno že par dni prej (bolana je cela bajta, pa sem očitno nekaj pobral), ampak taki zimski pohodi prav gotovo ne morejo pomagati, pa čeprav je sonce in deset stopinj nad nulo. Kakorkoli že, to je zgleda to za letos, za drugo leto si bo treba nekaj drugega izmislit.

Grmada 64

Evo, leto je skoraj okoli in kar se PeakCheck štempljanja tiče, bom zgleda ostal pri lepi okrogli številki 64. Dvainšestdesed Grmad in dve Lisci. Sem upal, da bo na koncu kaj več, ampak… se mi ne da.

Tudi snega očitno letos spet ne bomo dočakali. Če se ne motim, je bil tudi lani december suh. Je pa bilo parkrat toliko ivja, da je bilo skoraj kot sneg.

Grmada 63

Decembra je bila kriza. Pravzaprav od zadnjič (kar je bilo 26. novembra) cele tri tedne in še nekaj čez nisem niti iz bajte stopil. Pa ne da bi bilo kaj narobe, nič nisem bil bolan ali kaj takega. Samo dalo se mi ni.

Nasploh je december verjetno za mene najbolj depresiven mesec v letu. Nonstop praznovanja in “praznovanja” in obiski in miklavži in dedki mrazi in ne vem kaj še vse. Čista depresija. Med tednom po temi v službo in skoraj po temi domov, med vikendi “obveznosti”, ko bi pa vseeno lahko kam šel in je mogoče celo lepo vreme, se ti pa ne da…

Z vlakom po darile

Ne vem sicer, kaj naj bi imel lik božička skupnega z neko odsluženo lokomotivo iz pamtiveka in vso ostalo pripadajočo mašinerijo (mogoče je oboje simbol kapitalizma in industrijske revolucije devetnajstega stoletja? ne vem, ugibam), ampak ok, naj bo, kupimo tudi to. Konec koncev, kaj je sploh lepšega kot vonj smoga v nosnicah in kup premogovih saj v laseh? Zadnjič ko smo se peljali s to beštijo, je imela original lokomotiva prepoved izhoda (namesto nje je bila navadna dizelca), tokrat pa smo za svoj denar dobili pravo stvar, čuha puha in vse.

Aja, pa božiček je bil, in to z ženo. Za darile so bili bonboni.

Grmada 62

Še vedno nimam nič pametenega za napisat, zato še vedno težim z brezveznimi fotkami s sprehodov na Grmado. Če je kdo štel, vmes manjkata dve številki. To pa zato, ker sem parkrat šel še ponoči, takrat se pa itak ne da slikat. No, ko rečem ponoči, mislim ob petih popoldne.

Grmada 60

Tokrat je bilo malo več vode kot ponavadi, pa megla je bila, drugače pa kot nič posebnega.

No, zadnja fotka se mi zdi, da mi je pa enkrat za spremembo malo bolj ratala. Lepo ponazarja balkanskost tega naroda. Zakaj bi smeti vozil cela dva kilometra do deponije, če jih pa lahko skipam s prikolice direkt v graben:

nex6_0003_5251

Sv. Rok

Naslednji dan smo šli še na en sprehod. Prehodili smo ogromno kilometrov, splezali na dva hribčka, oba s cerkvico na vrhu, vmes pa videli muce, kužije, krave, koze in “bizone”, kot jih je poimenovala Zarja.