Ptičovje

En črni kos pride na smreko vsak dan enkrat popoldne in zvrgoli do poznega večera. Največkrat sedi čisto na vrhu, včasih se pa spusti kakšno vejo nižje. Včeraj sem se ga spravil pofotkat in mi je ratalo iz prve! Danes zjutraj sem potem dobil še vrabčka in njegovo vrabčevko, da bi na tej smreki ujel še kaj drugega, pa ni pretiranega upanja. Evo vsi trije:

29.5.2015:

No, danes sem vseeno dobil še par grlic in istega kosa na njegovi običajni poziciji:

Fiš

Evo, enkrat za spremembo en čisto frišen film. V soboto poslikan in razvit, v nedeljo poskeniran, v ponedeljek pa že na internetih. Skoraj real time!

V petek je dež vso rumeno nesnago spral iz ozračja in potem je bil skoraj cel vikend fajn. Všeč mi je dež in blato in megla. V soboto sem prehodil nebroj kilometrov, po eni dolini gor, malo okrog čez hribček in po drugi dolini nazaj. Krško – Zdole – Krško. Vmes pa naškljocal spodnjih 12 fotk.

S sabo sem trogal stativ, mamutskega Araxa in objektiv Arsat 30mm/3.5, ki ga imam že kakšna tri leta, pa sem do zdaj z njim naredil, če so moje evidence točne, vsega skupaj eno fotko. Tokrat pa sem rekel, da je konec brezdelnega poležavanja v kotu omare in nisem razen njega s sabo nosil nič drugega.

Rezultati so zanimivi. 30mm na srednjem formatu je zelo širok kot, Arsat je pa zapovrh še fisheye. Vidni kot po diagonali je 180°. Je treba kar pazljivo z njim.

V nedeljo je bilo sonce in spet vse po starem.

44

Medtem ko sem se v stanovanju skrival pred raznoraznimi alergeni (včeraj smo sicer šli na kratek izlet, ampak sem komaj preživel), sem imel čas poskenirat še en film. Zadnji iz zaloge. Tega sem pofotkal že daljnega oktobra lani. Za drugo polovico vem, da je bilo na tem izletu, za prvih šest pa nimam pojma. Sigurno na enem prejšnjem obisku Grmade, ampak se čisto nič ne spomnim, moji zapiski so pa nekompletni.

Portret za steno, letnik 2015

V vrtcu imajo vsako leto enkrat pred poletjem slikanje. Dobimo skupinsko fotko cele skupine in po želji še individualne portrete v različnih formatih. Eden potem celo leto visi na eni steni na najbolj vidnem mestu. Prvo leto je bila fotka malo bolj švoh, amapk sem upal, da bo naslednja boljša, pa se je na koncu izkazalo, da je lokalni fotograf, ki to dela, navaden šalabajzer, ker je bila še bolj zanič, tako da sem že lani rekel, da od zdaj naprej delam te letne stenske portrete kar sam.

Letos smo se slikali na Otočcu, ko sem usput naredil še par škljocev Zarje, medtem ko sem fotkal eno nosečko. Teh fotk ne bi ravno kazal, lahko samo rečem, da so super fajn izpadle. Na fotiču sem imel Heliosa 44-2, prastarega Rusa, ki ga že imam nekaj časa, pa še do zdaj nisem z njim nič pametnega poslikal. Nisem bil prepričan, če bo dobro izpadlo ali ne, ampak na koncu se je objektiv izkazal nad vsemi pričakovanji. Navdušen. :)

Evo moja najljubša fotka, če bo ravno ta prišla na steno ali katera druga, pa še ne vem:

Trojno bicikliranje

Treba bo spet malo migat, druge rešitve ni. Zadnjič sem šel za slabi dve uri na cesto po ravnem (kakih 40km vse skupaj) s tahitrejšim kolesom, še bolj zadnjič sem pa škripal malo gor in dol po gmajni s tapočasnejšim. Takrat sem zraven trogal še fotiča, tako da sem na koncu v bistvu več fotkal kot bicikl trajbal. No, bolje to kot nič, nekaj kilometrov se je le nabralo.

Vse lepo in prav, ampak problem je, da vsakič ko preživim več kot par ur skupaj na prostem, sem potem cel bogi zaradi alergije in nisem več za ven vsaj dva dni. Zaenkrat probavam zadevo reševat s sobnim biciklom, ampak to hitro rata rahlo brezveze. Bomo videli, kaj bo še.

Fotke od takrat:

Nič posebnega, ampak jaz se mam fajn. :P

42 in Brestanica

Še en film mi je ratalo digitalizirat. Tokrat začuda nobenih problemov z enakomernostjo osvetlitve, pa barve so mu tudi kar v redu ratale, čeprav niso čisto konsistentne. Ampak je kar ok. Prve štiri fotke so z lanske Grmade (št. 42), ostale pa z enega sprehoda do Brestanice in nazaj, ali kar je že bilo, se ne spomnim. Oboje septembra lani.

Aparat je bil Zeiss Ikon Nettar, film pa Kodak Portra 400. Opažam, da mi Nettar bolj paše kot Arax, čeprav je v kvaliteti med njima par razredov razlike v korist Araxa. Nettarjeva priročnost vse odtehta. Edino malenkost me očitno jebe paralaksa in to, da v iskalu vdiš več, kot na koncu pride na film in potem pridejo nekatere fotke čudno odrezane. Moram naslednjič upoštevat.

31 in 32

Letnik 2014, mesec julij. V zapiskih mi piše, da sem fotkal na tistih sprehodih na Grmado, številka 31 in 32 od 52. Toliko časa pač traja zgleda, da digitaliziram film srednjega formata. Postopek imam že kar naštudiran, ampak zdaj imam probleme z enakomerno osvetlitvijo negativa. Mislim, da poceni svetlobni pult, ki ga uprabljam, za ta namen ni primeren. Bo treba kaj boljšega naumit.

Eve vseh 12:

Fotoaparat je bil Arax, objektivi pa Carl Zeiss 180/2.8 in 50/4 ter kit objektiv 80/2.8.

Iz hoste

Saj je lepo v hosti, sploh zdaj, ko je pravkar ozelenela, nič ne rečem, ampak če le ne bi bilo teh idiotskih blesavih brez in gabrov in kaj jaz vem česa še, na kar sem alergičen. Šmrc in kih. :(

Za Savo

Vsa moja rekreacija zadnje čase je iz različnih razlogov zreducirana na minimum. V zadnjih x tednih je vse, kar sem naredil glede miganja, današnjih par kilometrov s kolesom tja, malo sprehoda za Savo in istih par kilometrov nazaj.

Potem smo šli pa še na sladoled. :P

Fotke:

Par rožic in nekaj otrok

Danes smo skopali eno luknjo, jedli smo ribe, Zarja se je ornk spekla in mački so se tepli. Pestro. 100mm Minolta se je pa izkazala za fajn objektiv za slikat otroke. Pa rože tudi.