Gobice

Še ena kolekcija naključnih fotk z enega sprehoda. Leča je bila tokrat Minolta MD 50mm/2.0. Ima rahlo poškodovan navoj za filter in notri je nekaj, kar zgleda kot začetek plesni (in verjetno je plesen), ampak deluje vseeno odlično. Zadevo sem ubodel praktično po pomoti in je že na bolhi za 10€, ampak je očitno nihče noče.

Grmada 42 in 43

Tale zapis bo skoraj identičen kot včerajšnji, samo da sem na Grmado zraven tovoril še eno novo staro Minolto. Tej se reče “Minolta MD Zoom 75-150mm/4.0”.

Pa za razliko od zadnjič, je tale super. Fotke dela odlične (za star zum), pa še precej bolj obvladljivih dimenzij je. Dvakrat sem ga nosil na Grmado tudi zato, ker prvič nisem veliko fotkal. Šla sva namreč skupaj z Lenartom in to poleg Grmade še en malo daljši krog, kakih 15km čez drn in strn v solidnem tempu.

Grmada 41

Julija sem bil kar priden, avgusta pa sem bil gor samo dvakrat, pa še to zadnjega. No, vmes sem bil od zadnjega javljanja (št. 37) enkrat z biciklom, parkrat pa mislim, da nisem imel s sabo ničesar za slikat, tako da je današnje foto poročilo št. 41.

Tokrat sem mimogrede na test peljal še eno novo staro Minolto, zum objektiv, ki sem ga pred kratkim dodal v zbirko (70-210mm/4.0 MD Zoom s polnim imenom).

Odločil sem se namreč, da bom malo ojačal mojo malo zbirko Minoltinih MD objektivov. V ta namen sem se znebil nekaterih drugih kosov, ki so zasedali prostor v omari. Že kar nekaj jih je šlo na bolho in k novim srečnim lastnikom, nekaj jih bo šlo za staro železo, nekateri bodo pa očitno ostali doma, če jih ne bo nihče hotel.

Kakorkoli že, tale 70-210 zum strici na internetih jako hvalijo in ga malodane religiozno častijo, meni se pa ravno ne dopade. Fotke niso ne vem kako kvalitetne (star zum pač), obenem je pa velik kot krava in neroden za prenašat.

Tole spodaj je to, kar se fotk tiče. Da bo naslednjič prišel na vrsto, pa bo trajalo kar nekaj časa, imam občutek. Ne vem, če je ravno vreden tistih nekaj fičnikov plus poštnina, v vsakem primeru pa ni, da bi ga koval v zvezde.

Pru čru

Tudi to smo dočakali. Prvi razred!

Zarja? Navdušena. Celo poletje je črtala številke na koledarju in štela, kolikokrat gremo še spat.

Torba je ogromna, ampak sploh ni pretežka. Notri itak ni skoraj ničesar, ker imajo vse v šoli. Zvezek za domačo nalogo je v dveh tednih domov prinesla točno dvakrat.

Ampak “pru čru” pa ne mara slišat.

Morje na Murterju

In spet je bil mesec in pol mrk, ker se mi ni dalo ničesar napisat in nobene fotke naložit. Pa se je nabralo par stvari.

Najprej, bili smo na morju. Lokacija, Murter, otok, ki skoraj ni otok (20m od celine). Šli smo kampirat, jaz sem navijal za kaj bolj osnovnega in primitivnega, ampak se ni izšlo.

Že prej sem klical v par kampov na raznih lokacijah, pa je bilo vse polno. Potem smo krenili proti severni Dalmaciji, kar bo, pa bo. Na Murterju in v okolici smo prečekirali tri manjše kampiče, vse brez sreče. Nekje ni bila plaža taprava, drugje ni bilo sence, spet drugje ni bilo sploh ničesar. Na koncu smo priznali poraz in se zadovoljili s čisto navadnim megakampom z vso infrastrukturo, gužvo na plaži in večerno animacijo za razvajene froce.

Ampak sploh ni bilo švoh. Dobili smo lep plac z veliko sence, elektriko in vodo pred nosom in fajnimi sosedi. Vreme je bilo malodane idealno (nič dežja, ne prevoče in nonstop je po malem pihljalo), pa še voda je bila topla. Baje se je en teden kasneje tako premešalo, da so se kopali samo še najbolj pogumni.

Edini problem je bil, da je že drugi dan Zarja začela jamrat, da pogreša vse po vrsti in da bi šla kar domov. Nekaj dni smo še potrpeli, po petih je bilo pa dovolj. Hja, tak pač mamo.

Pa bi šli tako ali tako slej kot prej predčasno domov, ker sem se konkretno razbil na nekih skalah, da se mi še po skoraj mesecu in pol pozna. Skakanja direkt na glavo v dober meter globoko vodo ne priporočam.

Bi bilo lahko pa še hujše. Zadnji dan smo šli namreč še na obisk v en drug fensi šmensi moderen eco village glamping resort z all inclusive ponudbo in kao rajsko peščeno plažo. Tisto pa res ni za zdržat več kot kake tri dni.

Črnobeli Jupiter

Še en objektivčič, ki redko pride na vrsto, je Jupiter 8, 50mm/2.0. Ta bi bil sicer idealen za na brezzrcalca, ker je v originalu za M39 navoj (LTM) in posledično zelo majhen. Njegov problem je, da ker je za rangefinder aparate, ima minimalno razdaljo ostrenja okoli 1m, kar pa ni fajn.

No, zadnjič sem ga le vzel na sprehod z digitalcem (Grmada št. 35, mimogrede). Pa ne vem zakaj, ampak tisti dan mi je iz nekega razloga pasalo delat fotke v ČB.

Lo-fi eksperiment

Pred kakim letom sem se domislil nekakšnega eksperimenta. Na šrot fotoaparat (Praktica MTL50) sem nataknil najbolj šrot objektiv, kar sem jih našel (Beroflex 25mm/3.5, čisto zanič optika) in vanj vtaknil črnobel film (sicer nisem imel pri roki nobenega šrot filma, vzel sem Kodak Tmax 100). Ideja je bila, da na vsake toliko škljocnem random slikico ali dve, kadarkoli bi se pač spomnil, in po nekaj mesecih bi se nabralo za cel film bolj ali manj brezveznih posnetkov ultra švoh kvalitete, iz katerih bi se pa mogoče dalo narediti kaj zanimivega. No, na koncu se je par mesecev razvleklo v celo leto, končni rezultat pa ne ustrezna ravno moji originalni viziji, ampak tak pač mamo. Nisem zadovoljen, ampak še vedno mislim, da ni švoh ideja, mogoče rabim samo malo drugače pristopit, recimo s kakim manjšim fotičem, ki ga bom imel vedno s sabo. Recimo Smena, ki bo vedno v torbici in naredim z njo vsak dan en posnetek. Ja, točno tako, to bo naslednji projekt! En mesec in en teden s Smeno, ena fotka na dan.