Grmada 62

Še vedno nimam nič pametenega za napisat, zato še vedno težim z brezveznimi fotkami s sprehodov na Grmado. Če je kdo štel, vmes manjkata dve številki. To pa zato, ker sem parkrat šel še ponoči, takrat se pa itak ne da slikat. No, ko rečem ponoči, mislim ob petih popoldne.

Grmada 60

Tokrat je bilo malo več vode kot ponavadi, pa megla je bila, drugače pa kot nič posebnega.

No, zadnja fotka se mi zdi, da mi je pa enkrat za spremembo malo bolj ratala. Lepo ponazarja balkanskost tega naroda. Zakaj bi smeti vozil cela dva kilometra do deponije, če jih pa lahko skipam s prikolice direkt v graben:

nex6_0003_5251

Sv. Rok

Naslednji dan smo šli še na en sprehod. Prehodili smo ogromno kilometrov, splezali na dva hribčka, oba s cerkvico na vrhu, vmes pa videli muce, kužije, krave, koze in “bizone”, kot jih je poimenovala Zarja.

Grmada 52

…ali kako je v deželo prišla jesen. No, jesen je prišla že prej, samo da je bila do zdaj bolj tiste sive, deževne sorte, tokrat je pa za par ur posijalo sonce.

Aja, s tem, ko pišem “Grmada 52” v naslovu, mislim, da sem se 52-krat čekiral na peakcheck točki. Na Grmadi dejansko 50-krat, pa še dvakrat na Lisci, tako da je skupaj 52 hribov. Kakorkoli že, to štejem za izenačenje rekorda od predlani, vse kar je več, bo pa samo še bonus.

Labod

Ob sredah ima Zarja glasbeno šolo. Kadar jo jaz peljem tja, imam potem slabe tričetrt ure časa, da počnem nič pametnega. Zadnjič sem se sprehodil malo okoli že zdavnaj propadle in zapuščene fabrike. Notri bi ziher ratale hude fotke.